Dihanje je samodejen proces nujen za življenje, ki se ga večinoma niti ne zavedamo.
Brez hrane lahko preživimo nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez zraka pa le nekaj minut. Ko se rodimo, je vdih prvo, kar naredimo, izdih pa zadnje, ko odidemo iz tega sveta. Večinoma se dihanje odvija spontano brez naše volje, lahko pa tudi zavestno uravnavamo njegovo globino in ritem.
Pomembno je, da naredimo popoln vdih in izdih. Najprej razširimo trebuh, pri čemer se prepona, ki v obliki kupole sega v prsno votlino, splošči in pomakne navzdol, dihalne mišice pa nekoliko razmaknejo rebra, kar razširi prsni koš in povzroči podtlak, ki »vsesa« zrak v pljuča. Pri izdihu dihalne mišice s pomočjo prepone, ki se spet izboči v prsno votlino, iztisnejo zrak iz pljuč. Tako se pri popolnem vdihu najprej razširi trebuh, potem prsni koš in področje ključnic, pri izdihu pa se najprej skrči prsni koš in nato trebuh. Govorimo o popolnem jogijskem dihanju, ki zajema trebušno, prsno in ključnično dihanje (z vršički pljuč tik pod ključnicami). Kadar smo napeti, so napete tudi dihalne mišice, kar otežuje popolno in sproščeno dihanje in se v težjih primerih lahko zmanjša samo na ključnično dihanje. S tem se naša napetost in stres samo povečujeta. Moja izkušnja preden sem začela vaditi jogo je bilo oteženo dihanje, ker sem bila preveč napeta. Imela sem občutek, da ne morem do konca vdihniti, kot če bi imela trup v oklepu. Z vadbo joge sem se naučila sprostiti. Poleg povečane gibljivosti sem se naučila tudi pravilnega počasnega globokega dihanja, ki me sprošča in pomirja. Prve blagodejne učinke sem začutila že po samo enem mesecu vsakodnevne vadbe. Pri jogi se zato učimo zavestnega, globokega in sproščenega dihanja, kar nas pomirja in nam daje več energije. Pravilno dihanje je še posebej pomembno za vse, ki veliko govorijo ali pojejo.
Pri jogi dihamo zavestno in se gibljemo v ritmu dihanja. Po asanah – telesnih položajih – vedno nadaljujemo s pranajamo – dihalnimi tehnikami. S tem odstranimo velik del hlapnih presnovkov, ki so se nakopičili v krvi med mišično aktivnostjo. Poveča se količina kisika v krvi. Telo se lažje regenerira in pridobi novo zalogo energije ter poveča odpornost.
Zelo preprosta vaja primerna za vsakogar je t.i. bhudžangini pranajama, pri kateri vdihujemo skozi nos in izdihujemo skozi usta. Pri tem se za razliko od večine drugih tehnik pranajame dihanje lahko tudi sliši. Ta način dihanja nas sprošča in pomirja ter pomaga premagovati stres. Priporočljiv je še posebej za tiste, ki imajo težave s srcem in visokim krvnim tlakom ali so v stresu. Lahko jo izvajamo kjerkoli in kadarkoli ne da bi naša okolica to sploh zaznala, če le dihamo neslišno. V stresnih situacijah nam zavestno dihanje pomaga ohranjati koncentracijo, premagovati napetost in daje energijo. Zavedajmo pa se, da je stres, imenovan tudi splošni adaptacijski sindrom, namenjen pomoči v ogrožajočih razmerah. Zato je pred zahtevnejšimi nalogami bolje biti nekoliko napet kot pa preveč sproščen. Pranajama nam po stresnih okoliščinah pomaga, da telo spet sprostimo, uravnovesimo in regeneriramo.
Prana je življenjska energija, ki prežema vse vesolje in tudi naše telo. Po telesu se premika po pranskih kanalih - nadijih. To so energijski kanali, ki potekajo ob živcih in hrbtenjači. Nadi sodan pomeni čiščenje pranskih kanalov, ki ga lahko izvajamo na več načinov. Pri tehnikah nadi sodan pranajame dihamo izmenično skozi eno in drugo nosnico. Uravnava delovanje simpatične in parasimpatične polovice avtonomnega živčnega sistema, ki skrbi za delovanje notranjih organov. Povezana je tudi z delovanjem leve in desne možganske polovice. Dihanje skozi levo nosnico, ki je povezana z desno možgansko polovico in parasimpaticusom, nas pomirja, sprošča in telesu omogoča počitek in regeneracijo ter ga hladi. Desna nosnica je povezano levo možgansko polovico in simpaticusom, ki bolj deluje, kadar smo aktivni in še posebej kadar smo v stresu, ter nas greje. Pri vadbi pranajame je ena od osnovnih tehnik, da nekaj časa (npr. dvajset dihov) zapiramo desno nosnico in dihamo samo skozi levo. Enako število dihov ponovimo skozi desno nosnico. Podobno je spontanemu procesu, ki se ga večinoma niti ne zavedamo. Zaradi dotoka tekočine se sluznica ene nosnice odebeli, kar zmanjša pretok zraka skozi to nosnico. Podatke o tem kako hitro se pri tem izmenjavata nosnici so v literaturi različni. Meni se zdi najbolj verjeten podatek, da se to dogaja približno na dve uri. Zavestno dihanje nam povečuje koncentracijo in uravnava delovanje vsega telesa.
Vabim vse, ki si želijo razgibavanja ter bolj učinkovitega in sproščenega dihanja, da se nam februarja v začetku poletnega semestra pridružijo v Društvih joga v vsakdanjem življenju, ki organizirajo vadbo na mnogih lokacijah po vsej Sloveniji.
Dr. Vojka Bole-Hribovšek, dr. vet. med.
